»Prevajalka je temeljne pojme, na katerih sloni avtorjeva misel in so vpeljani na novo ali v kontekstu razprave dobijo povsem nov pomen, med njimi inscape, instress, scaping, stress ter in-between, odlično prenesla v slovenski jezik, ne da bi mu pri tem delala silo ali ga obložila z novimi tujkami.«
»Prevajalka je temeljne pojme, na katerih sloni avtorjeva misel in so vpeljani na novo ali v kontekstu razprave dobijo povsem nov pomen, med njimi inscape, instress, scaping, stress ter in-between, odlično prenesla v slovenski jezik, ne da bi mu pri tem delala silo ali ga obložila z novimi tujkami. Prav tako v prevodu ni sledu specifične angleške sintakse ali zgoščenosti, pač pa branje teče v prijetnem in jasno razumljivem ritmu.«
»Angleški izvirnik je v slovenščino prelila tako, da je ohranila njegovo zgoščenost, pomensko nasičenost ter energičen ritem s pridihom neprisiljene, nevsiljive arhaičnosti, pri tem pa upoštevala notranje zakonitosti slovenščine ter pogumno izkoristila njene izrazne možnosti.«
»Prevajanje antičnih besedil je že zaradi tekstnokritičnih problemov precejšen izziv za vsakega prevajalca, v konkretnem primeru pa tudi zavoljo dejstva, da je do nas prišla le približno četrtina Livijevega dela, katerega manjkajoči deli so se ohranili v obliki vsebinskih izvlečkov in povzetkov.«
»Prevajalka je temeljne pojme, na katerih sloni avtorjeva misel in so vpeljani na novo ali v kontekstu razprave dobijo povsem nov pomen, med njimi inscape, instress, scaping, stress ter in-between, odlično prenesla v slovenski jezik, ne da bi mu pri tem delala silo ali ga obložila z novimi tujkami. Prav tako v prevodu ni sledu specifične angleške sintakse ali zgoščenosti, pač pa branje teče v prijetnem in jasno razumljivem ritmu.«
»Angleški izvirnik je v slovenščino prelila tako, da je ohranila njegovo zgoščenost, pomensko nasičenost ter energičen ritem s pridihom neprisiljene, nevsiljive arhaičnosti, pri tem pa upoštevala notranje zakonitosti slovenščine ter pogumno izkoristila njene izrazne možnosti.«
»Prevajanje antičnih besedil je že zaradi tekstnokritičnih problemov precejšen izziv za vsakega prevajalca, v konkretnem primeru pa tudi zavoljo dejstva, da je do nas prišla le približno četrtina Livijevega dela, katerega manjkajoči deli so se ohranili v obliki vsebinskih izvlečkov in povzetkov.«
